»In – ali smo v Švici?«

»Slovenija in Švica sta podobno misleči in majhni, a ambiciozni alpski državi.«

»Vzdušje je bilo takšno, da bi najraje šel še v Hamburg. Tega se ne da opisati. Najpomembnejše pa je bilo, da smo navijači kljub porazu navijali tako, kot da bi zmagali. Poseben čar je bil, da nogometašev nismo spustili z igrišča.«

»Tekma bi se lahko razpletla tudi drugače, sodnik nam je šel marsikdaj na roko.«

»Mislim, da bodo Slovenci glede na to, da so osvojili točko v prvem krogu, niso pa je osvojili Srbi, lahko malo bolj – ne ravno sproščeni – potrpežljivi, manj hitenja gre pričakovati. Morda bolj čakanje na nasprotnikove napake, na prostor, ki bi ga Srbi morda puščali ob svojih napadih za svojim hrbtom. Vemo, kako dobro po navadi Benjamin Šeško in Andraž Šporar napadata ta prazen prostor. Mislim, da bodo Srbi želeli imeti nadzor nad žogo, pobudo. Ampak tako je igrala, denimo, tudi Danska, pa je na koncu Slovenija iztržila remi. Remi Srbom na tej tekmi ne bi ustrezal, verjetno bi bili Slovenci bolj zadovoljni z njim, ampak obe ekipi bosta igrali na zmago, kajti ta bi Sloveniji skorajda že prinesla pot v osmino finala, Srbi pa nujno potrebujejo točke, potem ko so ostali pri ničli, ko so v prvem krogu izgubili proti Angležem z ena proti nič.«

»Biya morilec! Švica je sokriva!«

»Mojim fantom nimam česa očitati. Na igrišču so dali svoj zadnji atom moči, borili so se kot levi v obrambi, v napadu pa znova zapravili nekaj lepih strelov in naredili preveč tehničnih napak. Imeli smo priložnost za napredovanje, na koncu je odločila ena sodniška odločitev, ki v rokometu lahko vse spremeni.«

»To smo naročili, vsi smo istega mnenja.«

»Želeli smo si višje prednosti in mirnejše tekme. Če bi povedli za dva, tri zadetke, bi bila tekma gotovo lažja, tako pa so v naših črnih petih, desetih minutah preobrnili izid in dobili krila. Po dveh zaporednih napakah smo bili kaznovani, potem pa se je težko pobrati. Na srečo smo vsaj izenačili.«